Zmajevo sanjanje kot element permakulture

Po prvem, strnjenem delu permakultrnega tečaja, je prišel drugi tridnevni. Tokrat sem že vedela, kaj me čaka. In da se ne bom mogla nikamor skriti, tudi sama pred sabo ne. Ugotovila sem, da je čas, ki ga kvalitetno preživljam stran od vsakodnevnih aktivnosti in svoje družine, izrednega pomena za mojo notranjo rast. Seveda sem okoli sebe naredila lupino obrambnega mehanizma, a sem v pogovoru s svojim egom, dosegla kompromis glede dela na sebi.Tako sva skupaj začela treti lupine.

 

Verjetno se zdi marsikomu nepričakovano, da lahko tečaj permakulture tako vpliva na posameznikovo notranjost. Močno imam na sumu naše iskrene predavatelje. Ki jim ni pomembno zgolj podajanje znanja in kopičenje informacij, ampak predvsem ponotranjenje permakulturnih etik. Skrb za zemljo. Skrb za presežke. Skrb za ljudi. Med tisto zadnje načelo sodi tudi skrb za samega sebe. Kako bolje skrbeti zase kot s svojo rastjo?

032 P5151399 036

 

Podaljšani vikend sta prevzela  v svoje roke Tomi in Lara. Nevidna kultura je pisalo na mojem urniku. Lahko bi bila tudi kultura bivanja. Ali socialna kultura. Rdeča nit je bilo bivanje v skupnosti.  Med  igrami, ki so našo skupino razigrale in povezale, sta spretno pletla klobčič smisla bivanja. Kje? S kom? Kako?

Temo sem močno začutila. Moj namen je namreč ustvariti varen prostor bivanja tako za nas kot za ljudi, ki krožijo za kratek in daljši čas po naši kmetiji. Zakaj ustvariti skupnost? Da je lažje, lepše. Sodelovanje, povezovanje in dopolnjevanje. Izziv. Nato je potrebno sklepati kompromise, se prilagajati in se spreminjati. Skupnost naj močno upošteva načelo vključuj, ne izključuj. Tako na notranji ravni kot na lokalni. Le tako je delo in življenje ljudi v skupnosti uporabno tudi za druge- le tako se širi ideja iz monokulture v polikulturo.

 

Utopično je pričakovati, da skupnost ne naleti na problem. Iz faze zaljubljenosti, preide v fazo izziva. Sledi faza praznenja, sprejemanja ljudi in faza delovanja.

 

Že par krat mi je bila predstavljena metoda ZMAJEVEGA SANJANJA. Vendar sem se ji vedno spretno izognila z izgovorom, da ni še čas, da zdaj res ne morem … Tokrat me je zadela v vsej svoji veličini.

 

Zmajevo sanjanje je metoda, ki prihaja od staroselcev Avstralije. Je način, kako zediniti ideje posameznikov v skupinski izziv. Zajemajo jo štiri faze: SANJANJE, NAČRTOVANJE, IZVAJANJE, PRAZNOVANJE.  Več o tem fantastičnem orodju lahko najdete na spletni strani zmajevo sanjanje. Jaz lahko podam le svojo izkušnjo. Iskreno. Močno.

 

Tomi in Lara sta me pozvala, da povabim udeležence  k svojem projektu. Vedela sta približno s čim se ukvarjamo na Kmetiji Veles in kaj želimo doseči. Izziv sem sprejela. Povedala sem najino zgodbo.

Pred šestimi leti kupila zaraščeno kmetijo … Potem jo obnavljala… Jo še obnavljava … Jo bo še potrebno obnavljati … Širiva krog ljudi, prostovoljcev, ki nama želijo pomagati. Ste dobrodošli. Ideja je ustvariti socialno podjetje, podpreti pozitivno ekonomijo. Se povezati močneje z lokalno skupnostjo: najti skupne projekte. Izvajati delavnice tako na terenu kot na kmetiji. Zgraditi center, kjer se bodo ljudje počutili sprejeto.  

 

In tako naprej in nazaj v tem stilu. Zahvalila sta se mi in se vrnila na razlaganje zmajevega sanjanja. V projekt je potrebno vložiti veliko truda. Tisto prvo najpomembnejše, da imajo sanje možnost zaživeti, je to: da jih povemo. Idejo ponudimo okolju.  Vsaka ideja vključuje emocionalno stran (sanjanje, praznovanje) ter racionalno (načrtovanje, izvajanje). V današnjem svetu si še dovolimo sanjati, premalokrat pa praznovati. Okolje spodbuja načrtovanje, izvajanje. A če le načrtujemo in izvajamo iz projekta v projekt, se zgolj praznimo in mimogrede postanemo utrujeni, zasičeni, naveličani.

 

Za kvaliteten projekt potrebujemo vse faze in če nam primanjkuje ena, je potrebno v projekt vključiti posameznike, ki imajo ravno to.  Tu je pomembna komunikacija. Komunikacija je energetski tok, skozi katerega prihajajo različni elementi skupaj. Nato sledi interakcija, odzivanje in dogovor ali razhod. Je orodje za izražanje svoje notranjosti. Je medij misli v svet.

 

Kvalitetna komunikacija je karizmatična komunikacija, po metodi Zmajevega sanjanja. Začne se s sprostitvijo in poglobitvijo vase. Osredotočenost premaknemo iz glave v področje hare, 2 prsta pod popkom. Vizualiziramo svojo avro in jo razširimo v avre ostalih. Z zaprtimi očmi si dovolimo začutiti skupino. Lara me je ponovno povabila. Ojej, je bila moja prva misel. Tokrat gre na vse ali nič. Ali se zabubiš ali pa odpreš srce in poletiš kot metulj. Ponosna sem, da sem si dovolila, s podporo ostalih, oditi v višine.

 

Moje sanje so … da smo srečni. Vi, jaz, moji. Skupaj na naši posestvi. Tvorimo spoštljivost. Sočutje. V povezanosti z naravo. Za dobro nas vseh in celotnega okolja. …

 

Od močne čustvene prevzetosti, so se rodile solze sreče. Kako preprosto! Kako iskreno sem spustila te ljudi v svoje srce. In kako malo besed se uporabila za to v primerjavi s prvim povabilom. Ravno tisti trenutek je skozi okno po dežju posijalo sonce.

 

P5161536

Že dolgo nisem imela tako močne izkušnje v skupini

in zmajevo sanjanje sem ponotranjila.

Vzela za svojega.

Ter karizmatično komunikacijo za najmočnejše

orodje predstavljanja svoje ideje.